Predstavljajte si jutro, ko se zbudite in se preprosto ne morete premakniti. Glave ne morete obrniti, vsak najmanjši gib vas useka kot električni sunek, telo pa nehote zavzame čuden, sključen položaj. Ali pa se sklonite po nakupovalno vrečko in vas v hrbtu tako zategne, da skoraj obstanete na mestu. To neprijetno, nenadno bolečino mnogi Slovenci poznajo pod ljudskim imenom heksenšus. Čeprav je izkušnja prestrašujoča in boleča, je dobra novica ta, da v večini primerov ne gre za nevarno stanje in da večina ljudi z ustrezno obravnavo hitro okreva. V tem celovitem vodniku vam bomo razložili, kaj heksenšus sploh je, zakaj se pojavi v vratu ali križu, kaj lahko naredite že prvi dan in kdaj je čas, da poiščete strokovno pomoč. Ta članek je namenjen splošnemu obveščanju in ne nadomešča strokovnega medicinskega pregleda. Pred začetkom zdravljenja se vedno posvetujte s kvalificiranim fizioterapevtom.

Kaj je heksenšus?

Heksenšus je ljudski izraz za nenadno, ostro bolečino in mišični krč, ki nastane nepričakovano, najpogosteje v predelu vratu ali spodnjega dela hrbta. Izraz ni uradna medicinska diagnoza, temveč pogovorna beseda, ki opisuje občutek, kot da bi vas nekaj nenadoma “ustrelilo” in priklenilo na mesto. Bolečino navadno spremlja izrazito omejena gibljivost in zaščitno zakrčenje mišic.

Beseda izvira iz nemščine: “die Hexe” pomeni čarovnica, “der Schuss” pa strel. Heksenšus torej dobesedno pomeni “čarovniški strel” oziroma “strel čarovnice”. Ime izhaja iz starih časov, ko si ljudje nenadne, nepojasnjene bolečine niso znali razložiti in so verjeli, da jih je “udarila čarovnica”. Bolečina je namreč udarila kot strela z jasnega in človeka prisilila v upognjeno, sključeno držo, podobno tisti, kakršno so v ljudskih predstavah pripisovali čarovnicam.

Trije pogosti vzroki bolečin v spodnjem delu hrbta: hernija diska, spinalna stenoza in nateg mišice.

Pomembno je razumeti, da heksenšus opisuje predvsem funkcionalno motnjo – torej težavo v delovanju mišic in sklepov – in ne nujno resne strukturne poškodbe. Pri večini ljudi gre za prekomerno mišično napetost ali draženje malih sklepov hrbtenice, ki povzroči zaščitni krč. Telo s tem krčem poskuša “zakleniti” prizadeti predel, da bi preprečilo nadaljnjo obremenitev, kar pa hkrati povzroči togost in bolečino, ki ju občutimo.

Heksenšus v vratu ali v križu? Razčistimo zmedo

Tu se skriva pogosta zmeda, na katero večina člankov pozabi. Izraz heksenšus se v slovenščini namreč uporablja na dva različna načina, kar zna bralca povsem zmesti, ko išče odgovore.

Po eni strani veliko ljudi in fizioterapevtskih ustanov s heksenšusom označuje nenadno bolečino v vratu, ki jo strokovno imenujemo tudi akutni tortikolis ali “zaspani vrat”. Po drugi strani pa izraz izvorno izhaja iz opisa nenadne bolečine v križu, torej v spodnjem delu hrbta, kar v medicini imenujemo lumbago. Razlog za to dvojnost je preprost: heksenšus ni strokovni termin, temveč ljudska beseda, ki označuje katero koli nenadno, ostro bolečino v hrbtenici, ki človeka “zaklene”.

Da boste lažje razumeli, kam spada vaša težava, smo pripravili pregledno primerjavo.

Ne glede na to, ali vas je “usekalo” v vrat ali v križ, je mehanizem podoben: pride do nenadnega draženja struktur hrbtenice, telo pa se odzove z zaščitnim mišičnim krčem. Tudi pristop k samopomoči in zdravljenju je v osnovi soroden, čeprav se vaje in obravnava prilagodijo prizadetemu predelu. Če vas zanima podrobnejša razlaga težav z vratnim predelom, smo jo pripravili v članku o bolečinah v vratu, za spodnji del hrbta pa v vodniku o bolečinah v hrbtu.

Kakšni so simptomi heksenšusa?

Simptomi heksenšusa se pojavijo nenadoma in so pogosto zelo intenzivni. Prepoznate jih lahko po naslednjih značilnostih:

Nenadna, ostra bolečina je najbolj prepoznaven znak. Pojavi se ob določenem gibu ali nepričakovano, posamezniki pa jo opisujejo zelo različno – nekateri kot ostro in zbadajočo, drugi kot topo in vlečočo. Intenzivnost bolečine je močno subjektivna.

Izrazito omejena gibljivost pomeni, da prizadetega predela skoraj ne morete premakniti. Pri heksenšusu v vratu se pogosto ne morete obrniti v eno ali drugo smer, zato se obračate s celim telesom, kar moti vsakdanja opravila, kot je vožnja. Pri heksenšusu v križu se težko sklonite ali zravnate.

Zaščitna, prisilna drža nastane, ker telo nehote zavzame položaj, v katerem je bolečina najmanjša. Glava je lahko nagnjena na eno stran, trup pa sključen ali zasukan.

Zakrčene, otrdele mišice se otipajo kot trd, napet pramen. Mišice okoli prizadetega predela so v stalnem krču, kar dodatno omejuje gibanje.

Širjenje bolečine je pogosto. Pri vratnem heksenšusu se lahko bolečina širi v ramo, med lopatici ali navzgor v glavo, kjer povzroči napetostni glavobol. V nekaterih primerih pritisk na živec povzroči mravljinčenje ali občutek odrevenelosti, ki seva v roko.

Če bolečino spremlja mravljinčenje ali šibkost v rokah ali nogah, je to lahko znak, da je v dogajanje vključen tudi živec. V takem primeru je smiselno opraviti strokovni pregled, da izključimo resnejše vzroke. Več o tem, kdaj mravljinci pomenijo težavo, smo zapisali v članku o mravljincih v rokah.

🚨 NUJNI PRIMERI: Če občutite hude ali nagle bolečine, oslabelost udov, težave z gibanjem ali druge alarmne simptome, takoj poiščite nujno medicinsko pomoč ali se obrnite na svojega zdravnika.

Če prepoznate te simptome, ne čakajte — zgodnja obravnava je ključ do hitrega okrevanja. Rezervirajte pregled ali pokličite 041 415 377 za nasvete.

Zakaj nastane heksenšus? Vzroki in dejavniki tveganja

Heksenšus je navadno posledica enega ali kombinacije več dejavnikov, ki obremenijo hrbtenico in sprožijo mišični krč. Spoznajmo najpogostejše.

Spanje v neugodnem položaju je eden najpogostejših vzrokov, zlasti pri vratnem heksenšusu. Neprimeren vzglavnik, pretrda ali premehka vzmetnica ali nenavaden položaj med spanjem lahko povzročijo, da se zjutraj zbudite z otrdelim, bolečim vratom.

Nenaden gib ali dvig bremena pogosto sproži heksenšus v križu. Hiter zasuk trupa, sklon ali dvigovanje težkega predmeta z napačno tehniko lahko preobremenita strukture hrbtenice, ko telo na obremenitev ni pripravljeno.

Dolgotrajna slaba drža negativno vpliva na celotno hrbtenico. Vsakodnevno delo za računalnikom z naprej nagnjeno glavo ali ure brskanja po telefonu ustvarjajo stalno obremenitev na vratna in hrbtna vretenca, kar postopoma slabi tkiva in povečuje tveganje za akutno epizodo.

Ponavljajoči se položaji in preobremenitev pri delu ali športu, na primer večurno sedenje, dvigovanje ali enolično gibanje, postopoma izčrpajo mišice in jih naredijo dovzetne za krč.

Prepih in mraz lahko povzročita refleksno zakrčenje mišic, zato se heksenšus pogosto pojavi po izpostavljenosti hladnemu zraku ali klimatski napravi.

Stres se v telesu pogosto kaže kot napetost v vratu in ramenih. Dolgotrajna psihična obremenitev vzdržuje mišice v stalnem krču, kar poveča možnost nenadne bolečine.

Degenerativne spremembe v sklepih hrbtenice, kot je osteoartritis, lahko predstavljajo podlago, na kateri se heksenšus lažje in pogosteje pojavlja, zlasti pri starejših.

Heksenšus je navadno posledica kombinacije več dejavnikov – nenaden gib je le zadnja kaplja.

Sodoben način življenja, ki ga zaznamuje veliko sedenja, je tako rekoč idealno gojišče za tovrstne težave. Na Dolenjskem, kjer delujemo, opažamo porast nenadnih bolečin v vratu in križu prav zaradi vse večjega deleža sedečega dela in dolgotrajne uporabe zaslonov.

Koliko časa traja heksenšus?

Pri večini ljudi simptomi heksenšusa popustijo v obdobju od enega dne do enega tedna. Bolečina je navadno najhujša v prvih 48 urah, nato pa postopoma popušča. Hitrost okrevanja je močno odvisna od tega, kako z bolečino ravnate – ustrezen pristop lahko okrevanje skrajša in zmanjša možnost ponovitve.

Če togost in bolečina trajata dlje kot teden dni ali se celo stopnjujeta, to ni običajno in zahteva natančnejši pregled. Dolgotrajno vztrajanje simptomov lahko nakazuje, da gre za globljo težavo, ki je samo zdravljenje doma ne more odpraviti.

⏰ ČASOVNI OKVIRI: Navedeni časi okrevanja so približni in temeljijo na povprečnih izkušnjah. Dejanski čas zdravljenja je odvisen od številnih dejavnikov: starosti, splošnega zdravstvenega stanja, resnosti poškodbe, doslednosti pri izvajanju terapije in individualnega odziva na zdravljenje.

Kaj narediti takoj? Prva pomoč pri heksenšusu doma

Ko vas heksenšus ujame, je prvi odziv ključen. Preveč mirovanja lahko togost podaljša, agresivno raztezanje skozi bolečino pa lahko stanje poslabša. Cilj torej ni, da prizadeti predel popolnoma znehate gibati, temveč da ga umirite in postopoma varno vrnete v gibanje. Tukaj je, kaj lahko naredite po korakih.

Korak 1: Kratek počitek, a ne predolg. Prvi dan ali dva razbremenite prizadeti predel in se izognite dejavnostim, ki bolečino očitno povečujejo. Pri tem ne pretiravajte – dolgotrajno ležanje in popolna nedejavnost vodita v oslabelost mišic in lahko okrevanje celo podaljšata.

Korak 2: Izogibajte se sprožilcem. Začasno omejite dejavnosti, ki obremenjujejo prizadeto področje, na primer dolgotrajno delo za računalnikom, brskanje po telefonu s sklonjeno glavo ali dvigovanje bremen.

Korak 3: Uporabite toploto (večinoma) ali hlad (v izjemah). To je najpogostejša dilema, zato si zasluži jasen odgovor.

Pri klasičnem heksenšusu, kjer gre predvsem za mišični krč in zategnjenost, večini ljudi bolj ustreza toplota. Topel tuš, termofor ali grelna blazina za 10–15 minut pomagajo razširiti žile, izboljšati prekrvavitev in sprostiti zakrčene mišice. Hlad (krioterapija) je smiseln le v posebnih primerih – kadar gre za svežo poškodbo, izrazito vnetje ali zelo močno bolečino v prvih urah. Najbolj praktično pravilo je preprosto: uporabite tisto, po čemer se prizadeti predel lažje premika in po čemer se počutite bolje.

Korak 4: Nežno, postopno gibanje. Ko najhujša bolečina popusti, začnite prizadeti predel previdno razgibavati v obsegu, ki ne povzroča ostre bolečine. Cilj ni takoj doseči polne gibljivosti, temveč umiriti zaščitno napetost in spodbuditi normalno gibanje.

Čemu se je bolje izogniti: ne silite gibanja skozi ostro bolečino, ne masirajte prizadetega predela agresivno, ne uporabljajte previsokega vzglavnika in ne sedite dolgotrajno v isti drži. Tudi blago protibolečinsko ali protivnetno zdravilo lahko po potrebi začasno pomaga, vendar ga uporabljajte premišljeno in po navodilih.

💡 Ali potrebujete strokovno diagnozo? V Fizioterapiji Rudolfovo opravimo temeljit pregled in pripravimo individualen načrt zdravljenja. Naročite se na pregled ➜

Vaje za heksenšus

Ko akutna bolečina nekoliko popusti, lahko z nežnimi vajami za gibljivost pospešite okrevanje in zmanjšate možnost ponovitve. Spodnje vaje so namenjene predvsem vratnemu heksenšusu in jih izvajajte počasi, brez sunkov in nikoli skozi ostro bolečino. Pri heksenšusu v križu so primernejše vaje za sproščanje ledvenega predela, ki vam jih najbolje prilagodi fizioterapevt.

1. vaja – Nagib glave naprej (fleksija)

Izvedba:

1. Sedite ali stojte vzravnano s sproščenimi rameni.
2. Počasi spustite brado proti prsnemu košu, kolikor dopušča bolečina.
3. Zadržite položaj 10–15 sekund in začutite blag razteg v zadnjem delu vratu.
4. Počasi se vrnite v izhodiščni položaj.

Priporočeno za: sproščanje zakrčenih mišic v zadnjem delu vratu.

2. vaja – Stranski nagib glave (lateralna fleksija)

Izvedba:

1. Sedite vzravnano, ramena ostanejo na mestu.
2. Počasi nagnite glavo tako, da se z ušesom približate rami.
3. Zadržite 10–15 sekund in nato počasi zamenjajte stran.
4. Ponovite 2–3-krat na vsako stran.

Priporočeno za: blago raztezanje stranskih vratnih mišic.

3. vaja – Obračanje glave (rotacija)

Izvedba:

1. Glavo držite vzravnano, pogled usmerite naravnost.
2. Počasi obrnite glavo v eno stran, kolikor je udobno.
3. Zadržite 10–15 sekund in se vrnite v sredino.
4. Ponovite v drugo smer, skupaj 2–3-krat na vsako stran.

Priporočeno za: postopno povrnitev obsega gibljivosti vratu.

Vaje za večjo moč in stabilnost prizadetega predela so ključne za dolgoročno preprečevanje ponovitev, a jih je najbolje uvesti pod strokovnim vodstvom. Strukturiran program terapevtskih vaj vam fizioterapevt prilagodi glede na vaše stanje in napredek.

🔹 INDIVIDUALNI PRISTOP: Simptomi, vzroki in odziv na zdravljenje se močno razlikujejo med posamezniki. To, kar deluje pri enem pacientu, ni nujno učinkovito pri drugem. Strokovna diagnoza in individualen načrt zdravljenja sta ključna za uspešno okrevanje.

Fizioterapevtsko zdravljenje heksenšusa

Čeprav heksenšus pri večini ljudi mine z domačo oskrbo, je fizioterapija še posebej koristna takrat, ko bolečina ne popušča, se pogosto ponavlja ali močno omejuje vsakdanje življenje. Strokovna obravnava ne cilja zgolj na umiritev trenutne bolečine, temveč na odpravo vzroka, ki je do nje privedel, in na preprečevanje ponovitev.

Sodoben fizioterapevtski pristop se v akutni fazi osredotoča na nadzor nad simptomi – torej na zmanjšanje bolečine in sprostitev mišičnega krča. V tej fazi pogosto pomagajo napredne tehnike manualne terapije, ki sprostijo zakrčene mišice in izboljšajo gibljivost sklepov. Ko akutni simptomi popustijo, se obravnava postopoma usmeri v krepitev mišic, vzpostavitev pravilne drže in razvoj stabilnosti hrbtenice, kar je bistveno za dolgoročni uspeh.

Pri obravnavi heksenšusa se lahko uporabijo različne znanstveno podprte metode. Manualna terapija z miofascialnimi tehnikami sprosti globoke napete mišice, trigger point terapija cilja na boleče mišične vozliče, TECAR terapija pa z globinskim segrevanjem tkiv lajša bolečino in izboljšuje prekrvavitev. Pomemben del obravnave je tudi svetovanje o pravilni drži, ergonomiji delovnega mesta in vsakodnevnih gibih.

VSTAVI INFOGRAFIKO: 3-fazni pristop k zdravljenju heksenšusa v Fizioterapiji Rudolfovo

Specializirana obravnava v Fizioterapiji Rudolfovo

Če se spopadate s heksenšusom in iščete učinkovito rešitev, je Fizioterapija Rudolfovo vaša najboljša izbira za uspešno okrevanje.

Zakaj izbrati nas?

🔹 Več kot 15 let izkušenj z obravnavo nenadnih bolečin v vratu in križu 🔹 Individualen pristop — vsak program je prilagojen vašemu stanju 🔹 Najsodobnejša oprema za diagnostiko in zdravljenje 🔹 Celostna obravnava — kombiniramo najučinkovitejše metode

Naš pristop k heksenšusu:

1. TEMELJITA DIAGNOSTIKA Prvi obisk vključuje podroben pregled in analizo vzrokov.

2. KOMBINACIJA NAJNOVEJŠIH TERAPIJ

• Manualna terapija za sprostitev mišičnega krča in izboljšanje gibljivosti
• TECAR terapija za lajšanje bolečine in boljšo prekrvavitev
• Trigger point terapija za odpravo bolečih mišičnih vozličev

3. AKTIVNA REHABILITACIJA Terapevtske vaje prilagojene vašim potrebam.

4. DOLGOTRAJNA PODPORA Nasveti za preprečevanje ponovnih epizod.

📞 REZERVIRAJTE TERMIN DANES:

Telefon: 041 415 377 Online: Naročite se tukaj ➜ Lokacija: Adamičeva ulica 57, 8000 Novo mesto

⚡ Hitri termini na voljo — pokličite še danes!

Kako preprečiti heksenšus?

Heksenšusa ni vedno mogoče popolnoma preprečiti, lahko pa z nekaj premišljenimi ukrepi izrazito zmanjšate tveganje za njegov pojav in ponovitev.

Skrbite za pravilno držo in ergonomijo. Uredite si delovno mesto tako, da je zaslon v višini oči, stol pa nudi oporo hrbtu. Med dolgotrajnim sedenjem vsako uro vstanite, se pretegnite in naredite nekaj korakov.

Krepite mišice trupa in hrbta. Redna, zmerna telesna dejavnost in vaje za krepitev globokih stabilizacijskih mišic dajejo hrbtenici oporo in jo naredijo odpornejšo na nenadne obremenitve.

Pazite na pravilno tehniko dvigovanja. Težke predmete dvigujte z nogami in ne s hrbtom – počepnite, breme držite blizu telesa in se izogibajte hkratnemu zasuku trupa.

Izberite primeren vzglavnik. Neustrezen vzglavnik je pogost krivec za jutranji otrdel vrat, zato izberite takega, ki ohranja vrat v nevtralnem položaju.

Izogibajte se prepihu in skrbite za toploto. Še posebej v hladnejših mesecih zaščitite vrat in hrbet pred mrazom in prepihom.

Obvladujte stres. Ker se napetost pogosto naseli prav v vratu in ramenih, k preventivi pripomorejo tudi tehnike sproščanja in dovolj kakovostnega spanca.

Kdaj obiskati zdravnika?

Večina primerov heksenšusa ni nevarnih in mine sama. Kljub temu obstajajo znaki, ob katerih je obisk zdravnika ali fizioterapevta potreben oziroma nujen.

Strokovno pomoč poiščite, kadar bolečina ne popusti v približno tednu dni ali se stopnjuje, kadar se heksenšus pogosto ponavlja (kar nakazuje, da prejšnja epizoda ni bila ustrezno obravnavana) in kadar bolečino spremljajo mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost v rokah ali nogah.

Takojšnjo medicinsko pomoč je treba poiskati, če bolečino v vratu spremljajo visoka vročina, močan glavobol, slabost, bruhanje, motnje vida, izguba ravnotežja ali koordinacije – ti znaki lahko nakazujejo na resno stanje. Pri heksenšusu v križu so opozorilni znaki za nujno obravnavo močna, hitro napredujoča šibkost v nogah ter težave z nadzorom mehurja ali črevesja.

📞 Potrebujete takojšnjo pomoč? Pokličite nas na 041 415 377 — naši strokovnjaki so vam na voljo za svetovanje.

Pogosta vprašanja o heksenšusu

Kaj točno pomeni beseda heksenšus?

Heksenšus izvira iz nemških besed “die Hexe” (čarovnica) in “der Schuss” (strel), torej pomeni “čarovniški strel”. Izraz opisuje nenadno, ostro bolečino, ki človeka prisili v sključeno držo, in ni uradna medicinska diagnoza, temveč ljudski izraz.

Je heksenšus v vratu ali v križu?

Lahko je oboje. Mnogi s heksenšusom označujejo nenadno bolečino v vratu (akutni tortikolis), izvorno pa izraz opisuje nenadno bolečino v križu (lumbago). Gre za pogovorno besedo za katero koli nenadno, ostro bolečino v hrbtenici.

Naj pri heksenšusu uporabljam gretje ali hlajenje?

Pri večini ljudi, kjer gre za mišični krč, bolje deluje toplota, saj sprosti zakrčene mišice in izboljša prekrvavitev. Hlajenje je smiselno le ob sveži poškodbi ali zelo močni bolečini v prvih urah. Praktično pravilo: uporabite tisto, po čemer se lažje premikate.

Koliko časa traja, da heksenšus mine?

Pri večini ljudi simptomi popustijo v nekaj dneh do enega tedna, najhujša pa je bolečina v prvih 48 urah. Z ustrezno obravnavo se okrevanje pogosto skrajša. Če bolečina vztraja dlje kot teden dni, je priporočljiv strokovni pregled.

Zakaj se heksenšus pogosto pojavi takoj po bujenju?

Najpogostejši vzrok je neugoden položaj med spanjem, ki povzroči dolgotrajen nateg vratnih mišic ali draženje malih sklepov. Ko se zbudimo in poskušamo premakniti glavo, telo sproži zaščitni krč. Svoje pogosto prispevajo še neprimeren vzglavnik, prepih in mraz.

Ali lahko heksenšus v vratu povzroči glavobol?

Da, to je pogosto. Močan krč mišic ob bazi lobanje lahko pritisne na živce in žile, kar vodi v napetostni glavobol. Bolečina se običajno širi iz zadnjega dela glave proti čelu ali očem.

Je heksenšus nevaren?

V veliki večini primerov ni nevaren in mine sam ali z domačo oskrbo. Previdnost je potrebna ob ponavljajočih se epizodah ali kadar bolečino spremljajo nevrološki znaki, kot so mravljinčenje, šibkost ali izguba občutka. Ob spremljajoči vročini, bruhanju ali motnjah ravnotežja je nujen takojšen pregled.

Smem pri heksenšusu telovaditi ali počivati?

Priporočljiva je kombinacija obojega. Prvi dan ali dva razbremenite prizadeti predel, vendar se izogibajte dolgotrajnemu mirovanju. Ko najhujša bolečina popusti, začnite z nežnim, postopnim gibanjem, saj to pospeši okrevanje in prepreči otrdelost.

Zakaj se mi heksenšus stalno ponavlja?

Ponavljajoči se heksenšus pogosto nakazuje, da osnovni vzrok – na primer slaba drža, šibke mišice trupa ali neustrezna ergonomija – ni bil odpravljen. V takem primeru je smiselna strokovna obravnava, ki naslovi vzrok in ne le simptomov.

Ali mi lahko pri heksenšusu pomaga fizioterapija?

Da. Fizioterapija lahko s sprostitvijo mišičnega krča, izboljšanjem gibljivosti in krepitvijo mišic skrajša okrevanje in zmanjša tveganje za ponovitve. Še posebej je priporočljiva, kadar bolečina vztraja ali se ponavlja.

Kakšna je razlika med heksenšusom in išiasom?

Heksenšus je nenadna bolečina in krč v vratu ali križu, ki ostaja lokaliziran. Pri išiasu bolečina seva po poteku išiasnega živca navzdol po nogi, pogosto vse do stopala, in nakazuje pritisk na živčno korenino.

Kje se lahko naročim na fizioterapijo zaradi heksenšusa v Novem mestu?

Na obravnavo v Fizioterapiji Rudolfovo na Adamičevi ulici 57 v Novem mestu se lahko naročite po telefonu na 041 415 377 ali prek spletnega obrazca na naši spletni strani. Z veseljem vam bomo pomagali izbrati ustrezen termin.

Ne čakajte — naredite prvi korak k okrevanju!

Heksenšus ni doživljenjska obsodba. S pravočasno in strokovno obravnavo se lahko vrnete k polnovrednemu življenju brez bolečin.

🎯 Vaši naslednji koraki:

1. Pokličite 041 415 377 za svetovanje
2. Naročite se na fizioterapija-rudolfovo.si/naroci-se/
3. Pridite na Adamičevo ulico 57, Novo mesto

Več kot 15 let pomagamo ljudem iz Novega mesta in Dolenjske do gibanja brez bolečin. Postanite naša naslednja zgodba uspeha!

📱 041 415 377 | 🌐 fizioterapija-rudolfovo.si | 📍 Adamičeva 57, Novo mesto

Viri in literatura

1. Cohen, S. P. (2015). Epidemiology, diagnosis, and treatment of neck pain. Mayo Clinic Proceedings, 90(2), 284–299. doi: 10.1016/j.mayocp.2014.09.008
2. Cohen, S. P., & Hooten, W. M. (2017). Advances in the diagnosis and management of neck pain. BMJ, 358, j3221. doi: 10.1136/bmj.j3221
3. Kazeminasab, S., Nejadghaderi, S. A., Amiri, P., et al. (2022). Neck pain: global epidemiology, trends and risk factors. BMC Musculoskeletal Disorders, 23(1), 26. doi: 10.1186/s12891-021-04957-4
4. Perolat, R., Kastler, A., Nicot, B., et al. (2018). Facet joint syndrome: from diagnosis to interventional management. Insights into Imaging, 9, 773–789. doi: 10.1007/s13244-018-0638-x
5. Hoy, D., March, L., Brooks, P., et al. (2014). The global burden of low back pain. Annals of the Rheumatic Diseases, 73(6), 968–974. doi: 10.1136/annrheumdis-2013-204428
6. Maher, C., Underwood, M., & Buchbinder, R. (2017). Non-specific low back pain. The Lancet, 389(10070), 736–747. doi: 10.1016/S0140-6736(16)30970-9
7. Blanpied, P. R., Gross, A. R., Elliott, J. M., et al. (2017). Neck Pain: Clinical Practice Guidelines. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 47(7), A1–A83. doi: 10.2519/jospt.2017.0302
8. Cleveland Clinic. (2022). Neck Spasms. Dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/24462-neck-spasms
9. National Health Service (NHS). (2023). Neck pain and stiff neck. Dostopno na: https://www.nhs.uk/conditions/neck-pain-and-stiff-neck/
10. Kelc, R. (2012). Funkcionalna anatomija hrbtenice. VIII. Mariborsko ortopedsko srečanje – Hrbtenica v ortopediji: Zbornik predavanj, Maribor, str. 13–23.